S Savinjsko v srcu

Dobra energija

Na območju bio parka v Vrbju so radiestezisti potrdili nenavadno veliko število energetskih točk in izredno močno sevanje na vsaj 79 točkah.

Zeleno zlato

Spodnjo Savinjsko dolino danes označujemo kot dolino »zelenega zlata«, saj gojijo enega najbolj kakovostnih hmeljev z žlahtno aromo – savinjski golding.

Savinjski golding

Savinjski golding dosega na svetovnem trgu dobro ceno. Za njegovo kakovost skrbi hmeljarski inštitut v Žalcu, za prikaz 130-letne hmeljarske tradicije pa hmeljarski muzej.

Dolina hmelja

V Žalcu, ki je središče doline hmelja, zelenega zlata, stoji Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, ki se ukvarja z znanstveno-raziskovalnim delom, med drugim tudi z vzgojo zdravilnih in aromatičnih rastlin.

Planota Dobrovlje

Zakrasela planota Dobrovlje je s številnimi brezni, kraškimi vodotoki, vrtačami in jamami priljubljena pohodniška točka, vse bolj priljubljena pa je tudi pri jadralnih padalcih.

Krvavica

Kamniti čok Krvavica je zaradi slikovitega razgleda priljubljen cilj planincev.

Srednjeveška zgodba

Iz kamnitega čoka Krvavice so po legendi preko skal vrgli Veroniko Deseniško, glavno akterko najbolj romantične slovenske srednjeveške zgodbe, ki jo je imel tast, celjski grof Herman II., zaprto v stolpu nekoliko nižje ležečega gradu Ojstrica.

Veronika Deseniška

Nesrečna Veronika Deseniška še danes v mesečini poseda na skalah kamnitega čoka Krvavica.

Rdeča stena

Krvavica je čok triasnega apnenca, znana po strmi zahodni steni, ki so jo železovi oksidi obarvali v značilno rdečo barvo.

Ponikovska planota

Osameli kras Ponikovska planota je poln različnih kraških oblik, med katerimi je najbolj znana jama Pekel, okoli katere poteka gozdna in geološka učna pot.

Kraški pojavi

Ali veste, da je mogoče kraške pojave v manjšem obsegu opazovati tudi na Štajerskem? V Krajinskem parku Ponikovski kras občudujte vrtače, ponikalnice, brezna in uvale.

K hudiču

Če vas kdo pošlje k hudiču, jo boste najbolje odnesli, če se boste podali kar na ogled jame Pekel, kjer vas bo na vhodu sprejel skalni hudič.

Jama Pekel

K doživetemu ogledu vabi več kot 3 milijone let stara kraška jama Pekel sredi Ponikovskega krasa.

Peklenščica

Zakaj je jama Pekel najlepša jama štajerskega krasa? Ker se v njej skriva potok Peklenščica z najvišjim podzemnim slapom v Sloveniji in brzicami, vzdušje pa krasijo tudi raznovrstni kapniki.

Spodnjesavinjska jezera

Spodnja Savinjska dolina ponuja s svojimi jezeri veliko možnosti za sprostitev ob vodi: na Žovneškem jezeru lahko deskamo, Braslovško jezero in Preserski ribnik ponujata užitke športnega ribolova, ribnik Vrbje pa ekološko zelo bogato favno ptic, dvoživk in kačjih pastirjev.

Raznovrstnost ptic

Ali veste, da je bilo v naravnem rezervatu ribnika Vrbje videno že preko 140 vrst ptic, od tega jih okoli 50 tu tudi gnezdi.

Selitve ptic

Če želite polno doživeti raznovrstnost ptic ob ribniku Vrbnje, jih opazujte ob njihovem postanku v času selitve (jeseni in spomladi). Pozimi, še posebej, če je na ribniku led, je ptic manj.

Zatočišče vodnih ptic

O pomembnosti ribnika Vrbje za vodne ptice priča dejstvo, da je kar dve tretjini vseh evidentiranih vrst vodnih.

Čopasti ponirek

Eden najbolj opaznih in rednih gnezdilcev na ribniku Vrbnje je čopasti ponirek, ki je tudi maskota učne poti in ribnika. V pozni pomladi ali že v poletnem času ga lahko opazujemo pri hranjenju in prenašanju mladičev na hrbtu.

Dolgi kljuni in noge

Ko je ribnik Vrbnje prazen oziroma ko je voda plitva, postane raj za ptice z dolgimi kljuni in nogami. Med sivimi čapljami lahko opazimo tudi kakšno veliko belo čapljo Ardea alba, občasno pa se pojavi še črna štorklja Ciconia nigra.

Ogrožena čapljica

Na ribniku Vrbnje gnezdijo tudi za Slovenijo nekatere redke vrste. Čapljica ni samo redka, temveč v Sloveniji in Evropi ogrožena vrsta.

Galebi na Savinjskem

Galebov smo vajeni predvsem na morju, vendar pa so bile na ribniku Vrbnje opažene že vsaj tri vrste galebov. Med njimi je najpogostejši rečni galeb.

Zavarovana narava

Ribnik Vrbje z zaledjem se uvršča med zavarovana območja narave, v južnem delu pa v Naturo 2000.

Smreka z dvema vrhovoma

Verjamete, da ima smreka lahko dva vrhova? Poiščite Zagorčevo smreko na Polzeli, ki je od vrha do tal poraščena z debelimi vejami, in se prepričajte.

Žovneško jezero

Lepote 42 hektarjev velikega Žovneškega jezera ne zmanjša dejstvo, da je umetno. Naužijte se je vsi ljubitelji narave, še posebej pa ljubitelji ptic.

Spodnja Savinjska dolina

Spodnja Savinjska dolina se razprostira od Dobrovelj na zahodu, Zasavskega hribovja na jugu in Ponikovske planote na severu ter seže vse do Celja na vzhodu.

Savinja in hmelj

Živo vez med občinami spodnje Savinjske doline predstavljata reka Savinja in hmelj – ta grenka roža, ki tu domuje že skoraj 140 let in je dolini vtisnila svojevrsten pečat.

Razgledi z višin

Če se želite povzpeti malo više, boste z Bukovice, Gore in Homa imeli krasen razgled.

Kotečnik

Na naravnih plezalnih stenah Kotečnika se srečajte s plezalci iz vse Evrope.

Hriboviti Prebold

Kar dve tretjini celotne površine občine Prebold sta hriboviti. Tukaj se razvija kmečki turizem in planinarjenje.

Zajčeva koča

Prepustite se nepozabnim doživetjem oddiha v Zajčevi koči na 724 m nadmorske višine. Odpočiti in lahkih nog lahko nadaljujete pot na Krvavico ali Veliko planino.

Od cveta do meda

Čebelarski muzej v občini Tabor odkriva pot od cveta do odličnih čebeljih izdelkov.

Vransko

Legenda pravi, da je bilo nekoč v kotlini, kjer danes leži trg, jezero, ob katerem je živelo veliko vran. Po osušitvi jezera je na tem mestu zraslo naselje, ki so ga poimenovali po močvirskih prebivalkah. Kako se torej imenuje občina, katere grb na trgu simbolizira vrana, stoječa na veji prikrajšanega smrekovega debla?

Zaznamovani z jezeri

Imena nekaterih naselij v neposredni bližini Vranskega so zaznamovana z značilnimi pojavi presahlega jezera: Brode (brod), Čeplje (čaplje) in Prekopa (prekop).

Hvaležna pokrajina

V prijazni pokrajini med Savinjo in goro Oljko leži občina Polzela, kjer je Savinjčanov zemlja "zdrava in pridnim nje lega najprava".

Razgled z Oljke

Gora Oljka kraljuje na 733 m visokem hribu, kjer je trud planincev poplačan s čudovitim razgledom.

Naravni mejnik

Mrzlica je nekakšen naravni mejnik med Spodnjo Savinjsko dolino in Zasavjem, ki predstavlja tudi ločnico med mediteranskim in kontinentalnim podnebjem.

Savinjski Triglav

Fran Kocbek je že konec 19. stoletja v valu navdušenja zapisal, da je Mrzlica s svojimi tremi vrhovi kot savinjski Triglav.

Razgled, ki jemlje dih

Mrzlica je s svojimi 1.122 m nadmorske višine druga najvišja gora Zasavskega hribovja. V zimskem času lahko v daljavi prepoznamo skoraj vse izrazitejše vrhove po Sloveniji!

Krajinski park Mrzlica

Na 140 hektarjev velikem območju, ki je bilo leta 1996 razglašeno za Krajinski park Mrzlica, je zaradi stika mediteranskega in kontinentalnega podnebja še posebej bogato rastlinje. Travniki okoli vrha so raj za ljubitelje rož.

Turkizno-oranžni vodomec

Le redki srečneži imajo priložnost, da si pobliže ogledajo to eksotično ptico, ki se z vpadljivim in živopisanim perjem dobro loči od vseh drugih ptic. Vodomec gnezdi pri griškem mostu.

Bela vrba

Bele vrbe se še posebej rade bohotijo s svojimi velikimi krošnjami, sestavljenimi iz dolgih visečih vej. Ime bela izhaja iz značilne bele barve spodnjega dela listov, njeno znanstveno ime pa je Salix alba. Lubje bele vrbe vsebuje učinkovine, ki lajšajo glavobol.

Reka Ložnica s poplavnim območjem

Območje s številnimi vijugami reke Ložnice in obrežno vegetacijo, poplavnimi travniki z vlagoljubno vegetacijo in ostanki nižinskega hrastovega gozda ustvarjajo značilno podobo in nudijo življenjski prostor številnim rastlinskim in živalskim vrstam, tudi ogroženim.

Ogrožene vrste ptic

Spodnja Savinjska dolina nudi dom naslednjim ogroženim pticam: kanji, navadni pastovki, skobcu, sivi čaplji, prepelici, sivi žolni, rjavemu srakoperju, vodomcu, rjavi penici, brglezu, plašici, bičji trsnici itd.

Ogrožene dvoživke

Zavetje v Spodnji Savinjski dolini so si našle naslednje dvoživke: sekulja (Rana temporaria), rosnica (Rana dalmatina), navadna krastača (Bufo bufo), planinski (Triturus alpestris) in navadni pupek (Triturus vulgaris), zelena žaba (Rama kl. esculenta) itd.

Visoke vode Ložnice

Na severnem obrobju Spodnje Savinjske doline teče potok Ložnica, ki zbira vode iz večjega dela ložniškega gričevja. Ob njej so se v preteklosti pojavljale vsakoletne poplave na okrog 1.400 ha, zato so naselja ostala na južnem robu gričevja ali na nekoliko višjem stiku med ilovnatimi naplavinami Ložnice in prodnimi nanosi Savinje.

Območje poplavnih voda Ložnice

Nenavadno obsežna je bila poplava 1. novembra 1990. Poplavne vode so se razlivale daleč zunaj območja rednih poplav ter v naseljih na robu poplavne ravnice (Založe, Orova vas, Zgornje Grušovlje, Ložnica pri Žalcu, Arja vas, Drešinja vas, Levec in Medlog) povzročile veliko škodo.

18. september 2007

Poplavne vode Ložnice so v primerjavi s poplavami ob Savinji mnogo mirnejše, vendar se je 18. septembra 2007 voda široko razlila med Medlogom in Levcem, ki so ga v zadnjem hipu rešili z interventnim protipoplavnim nasipom.

Poplavna škoda

Poplave v porečju Ložnice 18. septembra 2007 so v občini Žalec skupaj prizadele 600 stanovanjskih hiš, 300 gospodarskih poslopij, 25 podjetij, 220 km javnih cest ter 540 ha njiv in 3.000 ha travnikov.

JKP Žalec, d.o.o.

Ulica Nade Cilenšek 5
3310 Žalec

Tel.: 03/713 60 00
Faks: 03/713 67 70
E-naslov: info@jkp-zalec.si